x Iz starih albumov

Zadnja sprememba: 19.09.2022

Iz starih albumov (preimonvan v Spominski album, programsko preurejen)

	Maj 1971. Dr. R. Jakhel v standardnem shitoryu gardu. Posneto na Petričku pri Celju pred njegovim odhodom na doktorski študij v Aachen, Nemčija.Takole smo nekoč stali v standardni predborilni drži ali guardu. Predborilna drža ima dve funkciji hkrati:(a) napadalno: omogočiti mora kar najhitrejši štart v napad, ko se za to pokaže prilika, (to je, ko se nam nasprotnik dovolj približa in ob tem ne pokriva (čuva) svojih vitalnih točk oz. tega v med našim napadom ne more uspešno izvesti).(b) obrambno: omogočiti mora kar najučinkovitejše pokrivanje (čuvanje) lastnih vitalnih točk z rokami in stransko držo telesa, za primer, da smo sami napadeni.

	Maj 1971. Ena najuspešnejših izvedb leteče stranske brce 10 (jap. yoko geri), posneta na Petričku pri Celju. Izvaja dr. Rudolf Jakhel, takratni absolutni zvezni viceprvak, prvi Slovenec zvezni reprezentant in tretji z jugoslovansko ekipo na Evropskem karate prvenstvu v Parizu, marca 1971.

	Avgust 1969. Začetki začetkov. Celjani na prvi Budokai poletni šoli v Medulinu. Prvi trije v vrsti so pionirji celjskega in slovenskega karateja: Vinko Gobec, (prvi z leve) soustanovitelj Karate kluba Celje februarja 1969, danes mojster III. dan in do nedavna državni karate sodnik, Anton Maruša, (drugi z leve) danes nosilec mojstrske stopnje VI. dan in bivši zastopnik tradicionalnega karate stila Kofukan (japonsko: staroverska hiša) v Sloveniji dr. Rudolf Jakhel, (tretji z leve) se je pridružil celjskemu klubu po povratku iz Stuttgarta, kjer je jeseni 1968 pričel s treningom karateja. Danes je mojster IX. dan in nosilec mednarodnega raziskovalno-razvojnega projekta “Racionalizacija v karate športu”, ki ga je začel 1971 na institutu za sport aachenske univerze..

	1971. Celjska regionalna vrsta na poletni šoli v Medulinu. Od desne proti levi: Dr. Rudolf Jakhel, takratni vodja celjskega kluba in regije, ustanovitelj ali soustanovitelj vseh takratnih klubov v celjski regiji, oz. do 1978 skupno 37-ih klubov po Sloveniji Toni Špiljak, kasnejši favorit v full contact karateju in trener karate kluba Slavko Šlander v Celju Marjan Biderman, soustanovitelj karate kluba Rimske toplice Vlado Paradižnik, sprva član celjskega kluba, danes vodja Sankukai Slovenija Marjan Deržek, soustanovitelj Društva za borilne veščine Ljubljana Lojze Pižmoht (sedmi), soustanovitelj karate kluba Zagorje in Hrastnik

	1971. Scena iz ene od tradicionalnih katna poletni šoli v Medulinu. Izvaja dr. R. Jakhel.Že kmalu po začetku uvajanja racionalizacije vsebin in metode karate treninga, spodbujenih po opazovanju evropske karate elite (glej spodaj komentar k slika z EP), smo preverili tudi športno-borilno ustreznost do takrat obveznih kat in ugotovili, da ne vsebujo taktičnih komponent, to je, ne navajajo na prilagajanje na menjajoče se borilne situacije. Tudi ne vsebujejo za športno borbo sprejemljivih tehnik in je torej za borce in borke njihov trening “kontraproduktiven”, to je, moti pripravo na športne boje. Na drugi strani pa je posebna namenska komisija nemške karate zveza že ugotovila, da kate ne dajejo primerne osnove niti za sistemsko oblikovanje samoobrambnega treninga. Danes namesto kat izvajamo “forme”, ki jih sestavljajo športne tehnike z nekaj veznimi vložki za realno borbo.

Marec 1971. Razgovor na Pigallu, med Evropskim karate prvenstvom v Parizu.Od leve proti desni: Yoshinao Nanbu (ustanovitelj stila Sankukai s sedežem v Evreuxu, Francija, danes vodja stila Nanbudo) Žarko Modrič (mojster karateja in dopisnik revije Black belt, Zagreb) dr. Rudolf Jakhel (takrat zvezni viceprvak in državni reprezentant, Celje) Stane Iskra (iniciator karateja in prvi karate mojster v Sloveniji, Krško) dr. Emin Topič (vodja Budokai centra, Zagreb)

	Marec 1971. Dr. R. Jakhel prejema bronasto medaljo kot član jugoslovanske reprezentance, ki je osvojila 3. mesto na Evropskem karate prvenstvu EKU, marca v Parizu.Na tem prvenstvu se je R.Jakhel zbližal z reprezentatni nemške zvezne vrste, ki so ga vsled njegovega svojstvenega povezovanja napadov v neprekinjene nize klicali kar “Die Lokomotive aus Jugoslawien”. Kmalu po prihodu v Aachen na doktorski študij je R. Jakhel postal posebni svetovalec tehnične komisije takratne uradne nemške karate zveze (dve leti je dejansko bil v.d. zveznega trenerja) in je vodil nekaj seminarjev s člani nemške zvezne reprezentance.

	1972. Z Evropskega karate prvenstva EKU, Brüssel. Borita se večkratna evropska šampiona Gilbert Gruss in Dominik Valera.Fotograf Žarko Modrič, sicer dopisnik Black Belta, je ujel odličen trenutek, ko je Valera izkoristil Grussovo napako, ki vsled napačne drže ni mogel uporabiti vodilne leve roke za zaščito med izvajajočo brco in se je s tem “odprl”. To pa je zelo dober primer taktičnega momenta, TM, kot ga je analiziral dr. Jakhel v svoji knjigi “Moderni športni karate” (Wuppertal, 1989, slovenski prevod: Fakulteta za šport, 1994, glej tu Naša knjiga). Za odkritje odločilnega pomena, strukture, anticipacije in izkoristka TM se ima avtor zahvaliti prav opazovanju vrste vrhunskih evropksih borcev na EP 1971 in 1972, kot tudi na meških zveznih prvenstvih, kjer je večinoma sodeloval kot vrhovni sodnik.

	1972. Dr. R. Jakhel začenja kontro 2Ana enem od regionalnih turnirjev v Istri. Nasprotnik je sredi neuspelega napada z nogo, “odprt” in v labilnem položaju, torej v stanju zmanjšane sposobnosti za akcijo.Dobro je vidno naravno, obramesko napenjaje roke za udarec, ki ga praviloma uporabljajo karate borci in borke ne glede na svoj stil. Na bok, kot to predpisuje večina tkim. tradicionalnih stilov, praviloma potegnejo udarno roko šele po napadu, da ustrežejo pričakovanjem sodnikov.

	1977. Karl Tramšek-Skrabl v nastavku kontre z 2A. Nasprotnik je v skoraj popolnoma nezmožen za kakršnokli akcijo. Tudi tu je dobro vidno naravno napenjanje roke za vbodni udarec in izkoristen nastalega taktičnega momenta.

	1991. Žalčan Gulič je v kontri 1Bna Univerzitetnem pokalu v Aachenu.Napadalec Guido iz Aachena se med brco, ki se ji je Gulič z naklonom umkanil, dobro pokriva in je z zaščitno roko kontro preprečil.

	1998. Ujet taktični moment z bič-udarec z roko, izvaja Žiga Jakhelna prednovoletnem turnirju v Ljubljani.Zaradi specifičnosti nepričakovanega bič-udarca ter tudi razlike v velikosti nasprotniku Simonu Casermanu ni uspelo preprečiti te kontre.

	1991. Z Univerzitetnega pokala v Aachenu. Georg Kidas, član aachenske ekipe, je odlično izkoristil TM, ko se je njegov nasprotnik, Polzelčan Brane Cimperman (sicer večkratni republiški in zvezni prvak), med svojim poskusom napada popolnoma odprl, s tem kot je odmaknil levo zaščitno roko.TM označuje situacijo, ko je nasprotnik v stanju zmanjšane sposobnosti za akcijo oz. za spremembo akcije, ki je že v teku (ZSA), napadalec pa je na pravi razdalji in telesni drži za izvedeni napad.

	1972. Z ene od regionalnih tekem. Eden najuspešnejših Žalčanov, mojster Jože Hudovernik – Gali, je izkoristil realtivno dolgo trajajoči TM, ki nastane vsakokrat med potekom napada nasprotnika, ko mora le-ta hkrati premagati razdaljo in izvajati zamah ter izstrelitev napada. Gali je pravilno anticipiral vrsto in trenutek napada ter uspel.Anticipacija, to je, predvidevanje nastanka TM je osnova vsakega uspešnega borjenja. Glavni del te sposobnosti je prirojen, dodatno pa se razvije skozi borilne izkušnje ki jih dopolnjuje načrten taktični trening, ko se predelujejo posamezne, v športni borbi pojavljajoče se situacije. Prav taktični trening je tisti del treninga, kjer postanejo stilske razlike popolnoma nepomembne.

	1970. Dr. Jakhel v napadu s krožno brco 7A. Budokai Pokal Obala.

	1976. Prvi vsestilski trenerski seminar v Tacnu, pred tablo razlaga dr. Jakhel.

	1976. Prvi vsestilski trenerski seminar v Tacnu, o organizaciji Fakultete za šport. Udeležili so se ga vsi vidni predstavniki in vodje takratnih karate smeri v Sloveniji: Tokuhisa Takahashi (stoji tretji z desne) za shotokan, Vlado Paradižnik (stoji peti z leve) za Budokai, dr. Janez Rojšek za Uechiryu in dr. Rudolf Jakhel za Jugokai.Prvi slovenski mojster Stane Iskra (čepi drugi z leve) je takrat sodeloval v Razvojni skupnosti Jugokai.

1977. Elita razvojne skupnosti Jugokai: dr. Rudolf Jakhel, takrat 4. dan, Celje – Ljubljana – San Francisco Toni Maruša, takrat 3. dan, Železničar Maribor (danes ex-vodja Kofukan Slovenija) Karl Tramšek, takrat 2. dan, Celje (danes vodja Shitoryu Švica) Stane Čretnik, takrat 2. dan, Celje (danes Dynamik, Celje) Franko Kenda, takrat 1. dan, Novo mesto (kasnejši zvezni prvak) Zvone Vodni, takrat 1. dan, Prule Ljubljana (danes Nova Zelandija) Slavica Markovič, takrat dan kandidatka, Prule Ljubljana Jože Hudovernik – Gali, takrat dan kandidat, Žalec (kasnejši večkratni republiški reprezentant in prvak) Slavko Žumer, takrat dan kandidat, Hudinja Celje Fahri Mahalla, takrat dan kandidat, Uroševac/ Ferizaj, Kosovo (danes 8. dan MSKAI, Lausanne, trener 14x prvaka Švice, Fehmija Mahalla) manjka še Silvo Marič, takrat 1. dan, Žalec (kasneje dolgoletni sekretar KZS)

	1977. Izpitna komisija na poletni šoli v Rovinju. Stoji dr. Rudi Jakhel. Od izpitne komisije sta vidna le mojster Silvo Marič in mojstrski kandidat Jože Hudovernik.

	1977. Demonstracija na poletni šoli v Rovinju. Visoko povratno krožno brco 12 (ushiro mawashi geri) izvaja dr. R.Jakhel, asistira Karl Tramšek. V prvi vrsti so vidni Toni Maruša (skrajno levo), Jože Hudovernik (na sredini) in Fahri Mahalla (skrajno desno).

	1985. Eden od didaktničnih prikazov iz knjige dr. R. Jakhel, MODERNI ŠPORTNI KARATE. OSNOVE TEHNIKE IN TAKTIKE (Wuppertal 1989, slovenski prevod: Fakulteta za šport, 1994, glej tu Naša knjiga). Avtor izvaja visoko krožno brco 8 (mawashi geri). Ta napad z nogo (kot vsi ostali) pa se načelno vedno nadaljujejo v udarec z roko, to je kombinacijo.

	1988. Vrsta mojstrovna MSKAI mednarodni poletni šoli v Aachenu: dr. Rudi Jakhel, takrat 5. dan, Aachen, Nemčija dr. Kostas Mavrommatis, takrat 3. dan, Aachen, Nemčija Karl Tramšek Skrabl, takrat 3. dan, Visp, Švica Ed Weber, takrat 3. dan, Haller, Luxemburg dr. Rainer Huba, takrat 2. dan, Mainz, Nemčija Brane Cimperman, takrat 2. dan, Žalec

	1990. Priznanje dr. Rudiju Jakhelu ob 15-letnici žalskega karate kluba. Ustanovil ga 1975 kasnejši dolgoletni vodja Silvo Marič na pobudo in z vsestransko organizacijsko in sistemsko podporo dr. R. Jakhela. Ob koncu 80-ih let je dr. Jakhel ponovno osebno spodbudil oživitev takrat skoraj že povsem zamrlega žalskega kluba. S pomočjo nekaj zaporednih MSKAI seminarjev v Žalcu in gostovanjem Žalčanov v Aachenu uspel ponovno aktivirati večino žalske stare elite, na čelu z Galijem in Branetom Cimpermanom, in jo dopolniti s podmladkom.

1991. Jubilejni seminar MSKAI in Univerzitetni pokal v Aachenu. Skupinska slika nekdanjih Jugokai mojstrov.Stojijo od desne proti levi: Dr. R. Jakhel, Z. Strnad-Vodnik (Nova Zelandija), F. Kenda (Novo mesto), prof. F. Mahalla, K.Tramšek-Skrabl (oba Švica), E.Weber (Luxemburg), M. Gril (Novo mesto), B.Cimperman (Žalec), T.Kubička, dr. R. Huba (oba Nemčija). Klečijo od desne proti levi: B.Kobal, J.Gulič, N.Bikić (vsi Žalec), dr.M.Arnold (Nemčija), dr.K.Bdair (Jeruzalem), S.Nedić (Žalec), H.Lopatič, R.Markovič (oba Novo mesto), H.Fournell, A.Neufahrt (oba Nemčija), dr.A.Kontogeorgakos (Grčija)
	,
	1992. Scena iz tradicionalne meditativne dihalne kate “ten sho” pod slapom Rinka, Savinjska dolina. Izvaja dr. R. Jakhel, med turnejo aachenske ekipe MSKAI po Sloveniji.

1992. Mojstra Srečo Jerovšek in Rado Krušič vodita masovno izvajanje forme Prima na mednarodni poletni šoli MSKAI v Svratki na Češkem.

1994. Udeleženci mednarodne poletne šole MSKAI, v Letovicah na Češkem, 1994. Med njimi so tudi člani našega kluba. Čisto na desni v zadnji vrsti stoji Žiga Jakhel, soustanovitelj in dolgoletni vodja UKK.